18:1 |
Zdaj jim je povedal tudi priliko, da neprestano molimo in ne prenehamo, |
18:2 |
govoriti: »V nekem mestu je bil neki sodnik, ki se ni bal Boga in ni spoštoval človeka. |
18:3 |
Toda v tem mestu je bila neka vdova, in je šla k njemu, govoriti, 'Opraviči me pred mojim nasprotnikom.' |
18:4 |
In tega je dolgo zavračal. Ampak potem, je rekel v sebi: »Čeprav se ne bojim Boga, niti spoštovati človeka, |
18:5 |
še zato, ker me ta vdova nadleguje, Opravičil jo bom, da ne z vrnitvijo, ona lahko, na koncu, izčrpa me." |
18:6 |
Potem je Gospod rekel: »Poslušajte, kaj je rekel nepravični sodnik. |
18:7 |
Torej, ne bo Bog dal opravičenja svojih izvoljenih, ki dan in noč vpijejo k njemu? Ali pa jih bo še naprej prenašal? |
18:8 |
Povem vam, da jim bo hitro prinesel opravičilo. Pa vendar resnično, ko se Sin človekov vrne, ali misliš, da bo našel vero na zemlji?” |
18:9 |
Zdaj pa o določenih osebah, ki se imajo za pravične, medtem ko zaničuje druge, povedal je tudi to priliko: |
18:10 |
»Dva moža sta se povzpela v tempelj, da bi molil. Eden je bil farizej, drugi pa je bil davkar. |
18:11 |
Stoji, farizej je tako molil v sebi: 'O bog, Zahvaljujem se ti, da nisem kot ostali ljudje: roparji, nepravično, prešuštniki, tudi kot se ta davkar odloči. |
18:12 |
Med sobotami se postim dvakrat. Dajem desetino od vsega, kar imam.« |
18:13 |
In davkar, stoječ na daljavo, ni bil pripravljen niti dvigniti oči v nebo. Toda udaril se je po prsih, govoriti: 'O bog, bodi usmiljen do mene, grešnik.' |
18:14 |
pravim vam, ta se je upravičeno spustil do svoje hiše, drugega pa ne. Kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan; in kdor se poniža, bo povišan.« |
18:15 |
In k njemu so prinašali majhne otroke, da bi se jih lahko dotaknil. In ko so učenci to videli, so jim očitali. |
18:16 |
Ampak Jezus, jih pokliče skupaj, rekel: »Pustite otroke, naj pridejo k meni, in jim ne bodi ovira. Kajti takih je božje kraljestvo. |
18:17 |
Amen, pravim vam, kdor ne bo sprejel božjega kraljestva kot otrok, ne bo vstopil vanjo." |
18:18 |
In neki voditelj ga je spraševal, govoriti: »Dober učitelj, kaj naj storim, da bom imel večno življenje?” |
18:19 |
Tedaj mu je rekel Jezus: »Zakaj me imenuješ dober? Nihče ni dober razen enega samega Boga. |
18:20 |
Zapovedi poznate: Ne boš ubijal. Ne prešuštvuj. Ne kradi. Ne smete lažno pričati. Spoštuj očeta in mater." |
18:21 |
In rekel je, "Vse te stvari sem ohranil iz svoje mladosti." |
18:22 |
In ko je Jezus to slišal, mu je rekel: »Ena stvar ti še vedno manjka. Prodaj vse stvari, ki jih imaš, in daj ubogim. In potem boš imel zaklad v nebesih. In pridi, sledi mi." |
18:23 |
Ko je to slišal, postal je zelo žalosten. Kajti bil je zelo bogat. |
18:24 |
Potem Jezus, ko ga vidijo žalostnega, rekel: »Kako težko je tistim, ki imajo denar, vstopiti v božje kraljestvo! |
18:25 |
Kajti kamela gre lažje skozi igelno uho, kot da bi premožen človek prišel v božje kraljestvo.« |
18:26 |
In tisti, ki so to poslušali, so rekli, »Kdo se torej more rešiti?” |
18:27 |
Rekel jim je, "Stvari, ki so nemogoče pri ljudeh, so mogoče pri Bogu." |
18:28 |
In Peter je rekel, »Glej, vse smo pustili, in sledili smo vam." |
18:29 |
In rekel jim je: »Amen, pravim vam, nikogar ni, ki bi zapustil dom, ali starši, ali bratje, ali žena, ali otroci, zavoljo božjega kraljestva, |
18:30 |
ki v tem času ne bodo prejeli veliko več, in v prihodnjem veku večno življenje.« |
18:31 |
Nato je Jezus odpeljal dvanajsterico na stran, in jim je rekel: »Glej, povzpnemo se v Jeruzalem, in vse se bo dopolnilo, kar so zapisali preroki o Sinu človekovem. |
18:32 |
Kajti izročen bo poganom, in zasmehovan bo, bičan in pljuvan. |
18:33 |
In potem ko so ga bičali, ubili ga bodo. In tretji dan, vstal bo." |
18:34 |
Vendar niso razumeli ničesar od tega. Kajti ta beseda jim je bila prikrita, in niso razumeli, kar je bilo rečeno. |
18:35 |
Zdaj se je zgodilo, da, ko se je bližal Jerihi, neki slepec je sedel ob poti, beračenje. |
18:36 |
In ko je slišal množico, ki je šla mimo, je vprašal, kaj je to. |
18:37 |
Povedali so mu, da gre mimo Jezus iz Nazareta. |
18:38 |
In je zavpil, govoriti, »Jezus, Davidov sin, usmili se me!” |
18:39 |
In mimoidoči so ga grajali, da bi bil tiho. Pa vendar resnično, je še toliko bolj zavpil, »Davidov sin, usmili se me!” |
18:40 |
Potem Jezus, stati pri miru, ukazal, naj ga pripeljejo k njemu. In ko se je približal, ga je vprašal, |
18:41 |
govoriti, "Kaj hočeš, kar bi lahko naredil zate?« Tako je rekel, »Gospod, da lahko vidim.” |
18:42 |
In Jezus mu je rekel: »Poglej okoli. Tvoja vera te je rešila.” |
18:43 |
In takoj je videl. In sledil mu je, poveličevanje Boga. In vsi ljudje, ko so to videli, dal hvalo Bogu. |