22:1 |
In odzivanje, Jezus jim je spet govoril v prilikah, govoriti: |
22:2 |
»Nebeško kraljestvo je kakor človek, ki je bil kralj, ki je slavil poroko za svojega sina. |
22:3 |
In poslal je svoje služabnike, da pokličejo povabljene na svatbo. Vendar niso bili pripravljeni priti. |
22:4 |
Ponovno, poslal je druge služabnike, govoriti, 'Povej povabljenim: Glej, Pripravil sem svoj obrok. Moji biki in pitanci so bili pokončani, in vse je pripravljeno. Pridi na poroko.« |
22:5 |
Vendar so to ignorirali in odšli: enega na svoje podeželsko posestvo, drugega pa za njegov posel. |
22:6 |
Pa vendar resnično, ostali so se prijeli za njegove služabnike in, ker je z njimi ravnal prezirljivo, jih ubil. |
22:7 |
Ko pa je kralj to slišal, bil je jezen. In pošilja svojo vojsko, uničil je te morilce, in požgal je njihovo mesto. |
22:8 |
Potem je rekel svojim služabnikom: 'Poroka, prav zares, je pripravljeno. Toda povabljeni niso bili vredni. |
22:9 |
Zato, pojdi ven na poti, in pokliči na poroko, kogarkoli najdeš.« |
22:10 |
In njegovi služabniki, odhod na poti, zbrali vse, ki so jih našli, slabo in dobro, in poroka je bila polna gostov. |
22:11 |
Nato je vstopil kralj, da bi videl goste. In tam je zagledal človeka, ki ni bil oblečen v svatovsko obleko. |
22:12 |
In rekel mu je, 'Prijatelj, kako to, da ste vstopili sem brez poročnega oblačila?' Vendar je bil osupel. |
22:13 |
Nato je kralj rekel ministrom: 'Zvežite mu roke in noge, in ga vrgel v zunanjo temo, kjer bo jok in škripanje z zobmi. |
22:14 |
Kajti mnogi se imenujejo, le redki so izbrani.«« |
22:15 |
Potem farizeji, gre ven, so se posvetovali, kako bi ga ujeli v govor. |
22:16 |
In poslali so k njemu svoje učence, s Herodovci, govoriti: »Učitelj, vemo, da ste iskreni, in da učite božjo pot v resnici, in da ti vpliv drugih ne pomeni nič. Kajti ne meniš za ugled ljudi. |
22:17 |
Zato, Povej nam, kako se ti zdi? Ali je zakonito plačevati popisni davek cesarju, ali ne?” |
22:18 |
Ampak Jezus, zavedajoč se njihove hudobije, rekel: »Zakaj me preizkušaš, vi hinavci? |
22:19 |
Pokaži mi kovanec popisnega davka.« In ponudili so mu denarij. |
22:20 |
In Jezus jim je rekel, »Čigava slika je to, in čigav napis?” |
22:21 |
Rekli so mu, "Cezarjevo." Nato jim je rekel, »Potem dajte cesarju, kar je cesarjevega; in Bogu, kar je od Boga.« |
22:22 |
In slišati to, so se spraševali. In ko sem ga pustil za sabo, odšli so. |
22:23 |
V tistem dnevu, saduceji, ki pravijo, da vstajenja ne bo, pristopil k njemu. In so ga zasliševali, |
22:24 |
govoriti: »Učitelj, Mojzes je rekel: Če bo kdo umrl, brez sina, njegov brat se bo poročil z njegovo ženo, in svojemu bratu bo vzgojil potomstvo. |
22:25 |
Z nami je bilo sedem bratov. In prvi, vzel ženo, umrl. In brez potomcev, ženo je zapustil bratu: |
22:26 |
podobno je z drugim, in tretji, celo do sedmega. |
22:27 |
In nazadnje, tudi ženska je umrla. |
22:28 |
V vstajenju, potem, čigava žena izmed sedmih bo? Kajti vsi so jo imeli.” |
22:29 |
Toda Jezus jim je odgovoril z besedami: »Zagrešili ste se, ker niste poznali niti Svetega pisma, niti božja moč. |
22:30 |
Za vstajenje, niti se ne bodo poročili, niti ne dati v zakon. Namesto tega, bodo kakor Božji angeli v nebesih. |
22:31 |
Toda glede vstajenja mrtvih, ali niste brali, kar je rekel Bog, rekel ti: |
22:32 |
'Jaz sem Abrahamov Bog, in Izakov Bog, in Jakobov Bog?' On ni Bog mrtvih, ampak živih." |
22:33 |
In ko so množice to slišale, so se čudili njegovemu nauku. |
22:34 |
Toda farizeji, ko je slišal, da je saduceje umolknil, prišli skupaj kot eno. |
22:35 |
In eden od njih, doktor prava, ga je vprašal, da ga preizkusim: |
22:36 |
»Učitelj, ki je največja zapoved v postavi?” |
22:37 |
Jezus mu je rekel: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, in z vso svojo dušo in z vsem svojim razumom.« |
22:38 |
To je največja in prva zapoved. |
22:39 |
Toda drugi je temu podoben: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe." |
22:40 |
Na teh dveh zapovedih je odvisna vsa postava, in tudi preroki.« |
22:41 |
Potem, ko so bili farizeji zbrani, Jezus jih je vprašal, |
22:42 |
govoriti: »Kaj si misliš o Kristusu? Čigav sin je?« so mu rekli, "Davidov." |
22:43 |
Rekel jim je: »Kako lahko potem David, v Duhu, kliči ga Gospod, govoriti: |
22:44 |
'Gospod je rekel mojemu Gospodu: Sedi mi na desni strani, dokler ne postavim tvojih sovražnikov v podnožje tvojih nog?' |
22:45 |
Torej, če ga David imenuje Gospod, kako je lahko njegov sin?” |
22:46 |
In nihče mu ni mogel odgovoriti niti besede. In si tudi nihče ni upal, od tistega dne naprej, da bi ga vprašal. |