Spoved

Spoved je dejanje priznanja svojih grehov Bogu.

Kaj so grehi?

Grehi so žalitve proti Bogu: impulze ali misli ali dejanja, ki so v nasprotju s tem, kako On želi, da se obnašamo. (Kot katoličani, verjamemo, da imajo ljudje svobodno voljo poslušati Boga in delovati v skladu z njim, ali ne.)

Greh nas odpelje dlje od Boga, in spoved, ali priznanje in sprejemanje naših napak, omogoča spravo z Bogom.

Vloga duhovnikov

torej, zakaj katoličani hodijo k duhovnikom, da jim odpustijo grehe, namesto da bi šel neposredno k Bogu?

Katoličani hodijo k duhovnikom, da bi jim bili odpuščeni grehi, ker je Jezus dal apostolom moč odpuščanja grehov. V zakramentu spovedi, grehe odpušča Bog dela skozi instrument duhovnika.

Kot nam kažejo evangeliji, Jezus je apostolom dal pooblastilo za odpuščanje grehov na večer svojega vstajenja, jim rekel, "Mir z vami. Kakor me je poslal Oče, čeprav ti pošiljam" (Janez 20:21). Potem, dihanje po njih, Izjavil je, »Prejmite Svetega Duha. Če odpustite grehe kateremu, odpuščeno jim je; če obdržiš grehe katerega koli, so ohranjeni" (Janez 20:22-23).

Izraz »poslan« – »Kakor me je poslal Oče, tudi jaz te pošiljam« – je znak, da naj bi bil dar, ki ga je podelil Gospod, pridržan za posvečene služabnike (glej Janezov evangelij 13:20; 17:18; Pavlovo pismo Rimljanom, 10:15; in Matejev evangelij 28:18-20). Prav tako je treba poudariti, da jim ni dal samo moči odpuščanja grehov, ampak za zavrniti da grehe tudi odpusti. To je nadaljnji znak, da je bilo darilo namenjeno samo duhovščini, saj bi za Jezusovega privrženca zadržanje odpuščanja v običajnem pomenu pomenilo greh samo po sebi.1

Moč odpuščanja grehov je povezana z oblastjo za “zavežejo in razvežejo”, dano predvsem svetemu Petru, prvi papež, ampak tudi apostolom kot skupini; in na moč ključev, dano izključno Petru, čeprav si jih v tem pogledu delijo drugi prek Petrove avtoritete (glej Matej 16:18-19; 18:18).2 Pooblastilo vezati in razvezati, do prepovedati in dovoljenje, daje apostolom moč, da enega zaradi greha izključijo iz skupnosti in ga s kesanjem ponovno sprejmejo.3

Sveti Jakob razkriva osrednjo vlogo duhovščine v obredu odpuščanja grehov, navaja v svojem edinem Pismo:

5:14 Je kdo med vami bolan? Naj pokliče starešine cerkve, in naj molijo nad njim, mazili ga z oljem v Gospodovem imenu;

15 in molitev vere bo rešila bolnika, in Gospod ga bo obudil; in če je storil grehe, mu bo odpuščeno.

16 Zato drug drugemu priznajte svoje grehe, in molite drug za drugega, da boš ozdravel. Molitev pravičnega človeka ima veliko moč v svojih učinkih.

Nekateri nekatoliški kristjani morda trdijo, da je Jakobovo navodilo »priznajte svoje grehe drug drugemu« (v. 16) je dokaz proti potrebi po spovedi grehov duhovniku. Ta izjava, vendar, samo odraža dejstvo, da so se v zgodnji Cerkvi rutinsko spovedovali pred zborom.4 Te javne spovedi je vodila duhovščina, vendar, pod čigar oblastjo so bili grehi odpuščeni. James to potrjuje, ki je kristjanom naročil, naj »pokličejo starešine (ali prezbiterji) cerkve, in naj molijo nad njim« (v. 14). Večji poudarek v James 5 se bolj duhovno kot fizično zdravi; Apostol nakazuje, da bodo človekovi grehi oproščeni s priprošnjo starešin (v. 15), ki "ima veliko moč v svojih učinkih" (v. 16).

  1. Duhovnik ima pooblastilo zavrniti odvezo spokorniku, če ugotovi, da je spokornik priznal svoje grehe brez trdnega namena popraviti.
  2. Kot je opazil Ludwig Ott, »Oseba, ki ima moč ključev, ima vso moč, da dovoli osebi vstop v Božje cesarstvo ali jo izključi iz njega.. A saj je ravno greh tisti, ki ovira vstop v božji imperij v njegovi popolnosti (prim. Ef. 4, 4; 1 Cor. 6, 9 in nasl.; Gal. 5, 19 in nasl.), moč odpuščanja grehov mora biti vključena tudi v moč ključev« (Osnove katoliške dogme, Tan knjige, 1960, str. 418).
  3. To je še posebej razvidno iz konteksta Mateja 18:18, pred katerim so Jezusova navodila o tem, kako naj se skesani grešnik ponovno vključi nazaj v čredo in kako se neskesani grešnik odpusti (Ott, str. 418).
  4. The Didache, ki izvira iz apostolskih časov, pravi, »Priznaj svoje grehe v cerkvi …« (4:14). Od Origena (d. ca. 254) izvemo, da so verniki pogosto šli najprej k zasebnemu spovedniku in, če je tako svetoval, priznali svoje grehe pred skupščino, da bi se »drugi morda lahko poučili, medtem ko si sam lažje ozdravljen« (Homilije na psalme 2:6).

    O javni pokori, Sveti Cezar iz Arlesa (d. 542) komentiral, »Vsekakor bi lahko tisti, ki prejme pokoro javno, to storil zasebno. Ampak mislim, da vidi, glede na množico njegovih grehov, da ni dovolj močan, da bi se sam spopadel s tako velikimi razvadami; in zato želi prositi za pomoč vse ljudi« (Pridige 67:1).

avtorske pravice 2010 – 2023 2fish.co