evharistijo

Zakaj katoličani verjamejo, da sta evharistija Jezusovo telo in kri?

Kratek odgovor je, da katoličani verjamejo, da je evharistija Jezusovo telo in kri, ker je tako učil Jezus, sebe, in zapisano v Svetem pismu.

Tisto noč, ko je bil izdan, Zbral se je s svojimi apostoli ob praznovanju pashe, obredni obrok, ki so ga jedli Izraelci (na predvečer svoje osvoboditve iz suženjstva v Egiptu).

Velikonočni obrok je vključeval meso žrtvenega jagnjeta (glej Exodus, 12:8). Zadnja večerja, ki se je zgodila na predvečer človekove osvoboditve od greha, je izpolnitev velikonočnega obroka.

Tisto noč, danes znan kot veliki četrtek, Jezus, Jagnje božje, je dal svoje meso in kri, da bi jedli verniki–zakramentalno, v obliki kruha in vina.1

Jehovove priče in druge skupine običajno nasprotujejo katoliškemu učenju o evharistiji, ker krši starozavezno prepoved uživanja krvi. V Markovem evangeliju 7:18-19, vendar, Jezus je odstranil breme Mojzesovih prehranskih omejitev – vključno z uživanjem krvi – s svojih sledilcev. Na koncilu v Jeruzalemu so apostoli res prepovedali uživanje krvi, čeprav le v posebnih situacijah, da ne bi po nepotrebnem užalili Judov (glej Apostolska dela 15:29 in 21:25).

Jemanje kruha, blagoslovi ga, zlomiti ga, in ga razdelil med apostole, jezus je rekel, »Vzemi, jesti; to je moje telo" (Matej 26:26). Nato je vzel skodelico, ki jih je tudi blagoslovil, in jim dal, govoriti, »Popij to, vsi vi; zakaj to je moja kri zaveze, ki se izliva za mnoge v odpuščanje grehov« (Matej 26:27-28). Čeprav je Jezus med svojo službo pogosto govoril metaforično, v tem ključnem trenutku je govoril jasno. »To je moje telo," Rekel je, brez obrazložitve. "To je moja kri." Težko si je predstavljati, kako bi lahko bil Gospod bolj neposreden.

Jezusova uvedba evharistije pri zadnji večerji izpolnjuje njegovo znamenito pridigo o Kruhu življenja, ki je zapisan v šestem poglavju Janezovega evangelija. Pred to pridigo je pomnožitev kruha in rib, s katerim se na tisoče čudežno nahrani iz majhne količine hrane (glej Janeza 6:4 čeprav se ta čudež pojavlja v vseh štirih evangelijih). Ta dogodek je evharistična metafora, ki se dogaja tako kot med pasho in nanj vpliva ista formula, ki jo je Jezus kasneje uporabil pri zadnji večerji – jemanje hlebcev, zahvaljevanje, in njihovo distribucijo (Janez 6:11). Ko se ljudje naslednji dan vrnejo, da bi od njega zahtevali znamenje, spominjajo, kako so njihovi predniki v puščavi dobili mano (kot v Exodus 16:14), Jezus odgovori, »Res, resnično, pravim vam, ni ti Mojzes dal kruha iz nebes; moj Oče vam daje pravi kruh iz nebes. Kajti Božji kruh je tisti, ki prihaja iz nebes, in daje življenje svetu" (Janez 6:32-33).

»Gospod, daj nam ta kruh vedno,« jokajo (Janez 6:34).

»Jaz sem kruh življenja,« Odgovarja; »Kdor pride k meni, ne bo lačen, in kdor vame veruje, ne bo nikoli žejen« (6:35). Čeprav njegove besede spravljajo Jude v nelagodje, Jezus neomajno nadaljuje, Njegov govor postaja vedno bolj nazoren:

47 »Res, resnično, pravim vam, kdor veruje, ima večno življenje.

48 Jaz sem kruh življenja.

49 Vaši očetje so jedli mano v puščavi, in umrli so.

50 To je kruh, ki prihaja iz nebes, da bi ga človek jedel in ne bi umrl.

51 Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes; če kdo jé od tega kruha, živel bo večno; in kruh, ki ga bom dal za življenje sveta, je moje meso« (6:47-51; poudarek dodan).

verz 51 vsebuje neizpodbiten dokaz, da Jezus ne govori figurativno, kajti On identificira kruh, ki ga je treba jesti, kot isto meso, ki bo trpelo in umrlo na križu. Trditi, da ko govori o svojem mesu v tem odlomku, govori simbolično, pomeni reči, da je meso, ki je trpelo in umrlo na križu, le simbol, saj so eno in isto!2

»Kako nam more ta človek dati svoje meso za jesti??« se sprašujejo ljudje (6:52).

Kljub njihovi zaskrbljenosti, Jezus nadaljuje toliko bolj odločno:

»Res, resnično, pravim vam, če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimaš življenja v sebi; kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan. Kajti moje meso je zares hrana, in moja kri je res pijana. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni, in jaz v njem. Kot me je poslal živi Oče, in živim zaradi Očeta, torej, kdor me jé, bo živel zaradi mene. To je kruh, ki je prišel iz nebes, ne tak, kot so jedli očetje in umrli; kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj« (6:53-58; poudarek dodan).

Obhajanje evharistije je bilo osrednje mesto v življenju prvih kristjanov, ki so se »posvetili nauku in občestvu apostolov, k lomljenju kruha in molitvam« (Glej Apostolska dela 2:42). Upoštevajte, da se "Lomljenje kruha in molitve" nanaša na liturgijo.

Le nekaj let po smrti zadnjega apostola, Sveti Ignacij Antiohijski (d. ca. 107) Liturgijo opisal na enak način, obsojanje heretikov, ker se vzdržijo »evharistije in molitve« (Pismo Smirnjanom 6:2). Tista zgodnja Cerkev, poleg tega, vzel nedeljo, dan vstajenja, saj je njena sobota omenjena v Apostolskih delih 20:7, ki pravi, »Prvi dan v tednu, … zbrali smo se, da bi lomili kruh …« (prim. Didache 14; Justin mučenik, Prvo opravičilo 67).

Sveti Pavel označuje tako mano kot skalo, ki za Izraelce bruha vodo, kot evharistični metafori. »Vsi so jedli isto nadnaravno hrano in vsi pili isto nadnaravno pijačo," on piše. »Kajti pili so iz nadnaravne skale, ki jim je sledila, in skala je bil Kristus« (Glej njegovo Prvo pismo Korinčanom 10:3-4 kot tudi Knjiga Razodetja 2:17). V nadaljevanju opominja Korinčane zaradi pomanjkanja spoštovanja do prejemanja evharistije, pisanje:

11:23 Kajti od Gospoda sem prejel, kar sem vam tudi izročil, da je Gospod Jezus tisto noč, ko je bil izdan, vzel kruh

24 in ko se je zahvalil, ga je zlomil, in rekel, To je moje telo, ki je zate. To delajte v moj spomin.

25 Na enak način tudi skodelica, po večerji, govoriti, Ta kelih je nova zaveza v moji krvi. To storite, tako pogosto, kot ga pijete, v spomin name.

26 Kajti tolikokrat, ko jeste ta kruh in pijete skodelico, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride.

27 Kdorkoli, torej, jedel kruh ali pil Gospodov kelih na nedostojen način, bo kriv oskrunjenja Gospodovega telesa in krvi.

28 Naj se človek sam pregleda, in tako jejte kruh in pijte kelih.

29 Kajti kdor jé in pije, ne da bi razločeval telo, jé in pije sodbo sam sebi.

30 Zato ste mnogi slabotni in bolni, in nekateri so umrli (glej Matej 5:23-24, preveč).

Po verzih 27, nevredno prejemati evharistijo pomeni grešiti zoper Gospodovo telo in kri. torej, vredno je vprašati: kako bi lahko nevredno uživanje navadnega kruha in vina pomenilo greh zoper Jezusovo telo in kri? Pavel celo pravi, da je brezbožno prejemanje evharistije razlog, »zakaj ste mnogi med vami slabotni in bolni., in nekateri so umrli" (v. 30).

Prav primerno je, da najslavnejša zgodnja patristika (Cerkveni oče) izjave o Resnični Prisotnosti prihajajo od svetega Ignacija Antiohijskega, ki se je učil vere, sedeč ob nogah evangelista Janeza. V približno letu A.D. 107, z uporabo evharističnega nauka Cerkve za obrambo učlovečenja pred doketisti, ki so zanikali Jezusa, je resnično prišel v mesu, je zapisal Ignacij:

Bodite pozorni na tiste, ki imajo heterodoksna mnenja o milosti Jezusa Kristusa, ki je prišla k nam, in videli, kako nasprotna so njihova mnenja z Božjim umom. … Vzdržujejo se od evharistije in od molitve, ker ne priznavajo, da je evharistija meso našega Odrešenika Jezusa Kristusa, Meso, ki je trpelo za naše grehe in ki ga je Oče, v Njegovi dobroti, ponovno dvignjen (Pismo Smirnjanom 6:2; 7:1).

Isto Telo, ki je trpelo in umrlo na križu za naše grehe in se vrnilo od mrtvih, kot je pojasnil Ignacij, nam je navzoča v sveti evharistiji (glej Janeza 6:51).

Sveti Justin mučenik, pisanje naokoli 150, rekel, da se evharistični kruh in vino ne sprejemata kot navaden kruh ali navadna pijača,« kajti oni so »meso in kri tega utelešenega Jezusa« (Prvo opravičilo 66).

V približno 185, Sveti Irenej Lyonski, katerega učitelj sveti Polikarp Smirnski (d. ca. 156) poznal tudi Janeza, govoril o evharistiji v obrambi telesnega vstajenja pred gnosticizmom. »Če truplo ne bo rešeno,« je trdil Svetnik, »potem, pravzaprav, tudi Gospod nas ni odrešil s svojo krvjo; in niti kelih evharistije ni zaužitje njegove krvi niti kruh, ki ga lomimo, ni zaužitje njegovega telesa (1 Cor. 10:16)” (Proti herezijam 5:2:2).

Origen je o evharistiji govoril okoli sredine tretjega stoletja, »Prej, na nejasen način, za hrano je bila mana; zdaj, vendar, v celoti, tam je prava hrana, meso Božje besede, kot pravi sam: 'Moje meso je prava hrana, in moja kri je prava pijača' (Janez 6:56)” (Priprave o številih 7:2).

podobno, Sveti Ciprijan Kartaginski (d. 258) napisal:

Prosimo, da bi nam ta kruh dajali vsak dan (prim. Matt. 6:11), tako da mi, ki smo v Kristusu in vsak dan prejemamo evharistijo kot hrano odrešenja, morda ne, tako da pade v kakšen hujši greh in se nato vzdrži komunikacije, biti zadržan od nebeškega Kruha, in se ločiti od Kristusovega telesa. … On sam nas svari, govoriti, »Razen če boste jedli meso Sina človekovega in pili njegovo kri, ne boš imel življenja v sebi« (Janez 6:54) (Gospodova molitev 18).

  1. Kri velikonočnega jagnjeta ni bila zaužita. Pravzaprav, Izraelu je bilo prepovedano uživati ​​kri katere koli živali, saj je kri predstavljala življenjsko moč živali, ki je pripadal samo Bogu (glej Genezo, 9:4, in Levitikus, 7:26). Nasprotno, v evharistiji, Bog želi deliti svojo kri, Njegovo Življenje, z nami, da nas zakramentalno hrani. V tem neizrekljivem Daru postanemo eno meso in kri, en duh, z Bogom (glej Janezov evangelij 6:56-57 in Knjiga Razodetij, 3:20).
  2. Jezus drugje v Janezovih besedah ​​uporablja simbolni jezik v zvezi s samim seboj Evangelij, samega sebe imenuje »vrata« in »trta«.,« na primer (10:7 in 15:5, oz). V teh drugih primerih, vendar, He does not apply nearly the same emphasis to His words that He does in Janez 6, in which He repeats Himself again and again with increasing clarity. Nor do these other sayings engender controversy among the listeners the way His words in Janez 6 do. Poleg tega, the Evangelist John actually informs us Jesus is speaking figuratively in Janez 10:6, something he does not do in the sixth chapter.

avtorske pravice 2010 – 2023 2fish.co