Škapulirji

Kaj je škapulir?

Mnogi kristjani, vseh apoenov, pogosto nosijo razpela ali križe–nekateri iz predanosti Gospodu, nekateri preprosto kot nakit ali okras.

Številni katoličani nosijo tudi škapulir, ki je a zakramentalni obesek za prikaz posvetitve Bogu.

Škapular ima dva majhna pravokotna kosa blaga, enega spredaj in enega zadaj, ki so običajno določene liturgične barve–rjav, bela, zelena, vijolična, ali rdeče–in pogosto vsebujejo pobožne podobe. Obesek je dobil ime po lopatici, ali lopatice, čez katero je prevlečena. Katoličani verjamejo, da so z nošenjem škapulirja povezane posebne milosti.

Škapulir je mogoče izslediti nazaj do svetega Simona Stocka, ki je trdil, da ga je prejel od Device Marije, ko se mu je prikazala v 1251, obetavno, “Kdorkoli umre s tem škapulirjem, ne bo trpel večnega ognja.”

Ali je škapulir vstopnica v nebesa?

Ta obljuba, zaradi česar lahko Škapular zamenjamo za nekakšno “vstopnica v nebesa,” je treba upoštevati glede na celoten nauk Cerkve o odrešenju.

To uči Cerkev “opravičenje je bilo za nas zasluženo s Kristusovim trpljenjem” (Katekizem katoliške Cerkve, odst. 1992). V luči smrti njegovega sina, Bog nam brezplačno ponuja dar odrešenja, čeprav je na nas, da sprejmemo darilo. Običajno, to vključuje kesanje in krst (glej Apostolska dela, 2:38).

S krstom očiščen greha (glej, the Prvo Petrovo pismo, 3:21), potrebno je, da vztrajamo v stanju svetosti vse življenje, za “kdor bo vzdržal do konca, bo rešen” (Matej 10:22). Res je, to ni enostavno narediti.

Naša vera v Boga, poleg tega, mora biti aktiven skozi dela ljubezni, saj smo “opravičen z deli in ne samo z vero” (glej Poslanica svetega Jakoba 2:24). Seveda, naša dela so vredna le, če so združena z najvišjim delom Kristusove smrti na križu. Vse milosti, ki jih prejmemo kot Kristusovi sledilci, izvirajo iz odkupne daritve. To je Gospod mislil, ko je rekel, “Jaz sem trta, vi ste veje. Tisti, ki ostaja v meni, in jaz v njem, on je tisti, ki obrodi veliko sadov, kajti brez mene ne morete storiti ničesar” (Janez 15:5).

V njegovem Pismo Phillipians (2:12), Sveti Pavel nam svetuje “delaj svoje odrešenje s strahom in trepetom.” Škapular je zunanje znamenje človekovega notranjega spreobrnjenja h Kristusu; kot tudi sveti opomin, da se vsak dan obrnemo stran od greha in k Bogu. V ta namen, z nošenjem škapulirja so povezane prave milosti, kot je nakazala Marija, ki nam bo v veliko pomoč pri našem poslanstvu vztrajanja v svetosti–milosti, ki nam jih je prislužil Jezus. Z drugimi besedami, nošenje okoli vratu ni dovolj. Nekaj ​​mora pomeniti, kar pomeni, da mora uporabnika, ki ga prepozna, spodbuditi k delovanju v imenu Boga in drugih.

Zamisel o božanski milosti, prejeti prek materialnega predmeta, je smiselna le, če jo razumemo inkarnacijski vidik katoliške vere.

Katolicizem se oblikuje po učlovečenju, Kristusov prihod na zemljo, v kateri je nevidni Bog postal viden (glej Paulovo Pismo Kološanom 1:15). Ker je Bog prevzel človeško podobo, se nam njegova milost zdaj lahko posreduje preko fizičnih stvari. Razmislite o evangeljskem poročilu o ženi, ki je bila ozdravljena, ko se je dotaknila roba Kristusovega oblačila (Mark 5:28), ali bolniki, ki so bili ozdravljeni z dotikom robcev, ki so bili pritisnjeni na Pavlovo telo (v Apostolska dela 19:11 – 12). V teh biblijskih poročilih, milost ozdravljenja se je vernikom prenašala preko oprijemljivih stvari, skozi tkanino pravzaprav.

Pomembno si je zapomniti, da ko je Marija obljubila odrešenje tistim, ki nosijo škapulir, je mislila nanje ki ga zvesto nosijo!

Nosilec škapulirja lahko svobodno zavrne z njim povezane milosti in se prepusti grehu. V tem primeru, Škapular bi prenehal biti znamenje življenja v Kristusu, ampak postane znak obsodbe, nekakšen posmeh božji ponudbi.

Škapulir, potem, ni vstopnica v nebesa niti magični predmet–je kanal milosti! Magija trdi, da deluje z lastno močjo, poveličuje samega sebe. Škapular deluje po Kristusovi moči, slavljenje Boga, če se uporabnik tako odloči.

avtorske pravice 2010 – 2023 2fish.co