Pogl 10 Janez

Janez 10

10:1	»Amen, amen, pravim vam, kdor ne vstopi skozi vrata v ovčjo stajo, vendar se vzpenja po drugi poti, on je tat in ropar.
10:2	Kdor pa vstopi skozi vrata, je pastir ovcam.
10:3	Odpre mu vratar, in ovce poslušajo njegov glas, in svoje ovce kliče po imenu, in jih vodi ven.
10:4	In ko je poslal svoje ovce, gre pred njimi, in ovce mu sledijo, ker poznajo njegov glas.
10:5	Vendar ne sledijo tujcu; namesto tega bežijo pred njim, ker ne poznajo glasu tujcev.
10:6	Jezus jim je povedal ta pregovor. Toda niso razumeli, kaj jim je govoril.
10:7	Zato, Jezus jim je spet spregovoril: »Amen, amen, pravim vam, da sem vrata ovcam.
10:8	Vsi ostali, kolikor jih je prišlo, so tatovi in roparji, in ovce jih niso poslušale.
10:9	Jaz sem vrata. Če je kdo vstopil prek mene, bo rešen. In šel bo noter in ven, in našel bo pašnike.
10:10	Tat ne pride, razen zato, da bi lahko kradel in klal in uničeval. Prišel sem, da bi imeli življenje, in ga imejte v izobilju.
10:11	Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir daje življenje za svoje ovce.
10:12	Ampak najemnik, in kdor ni pastir, ki mu ovce ne pripadajo, zagleda volka, ki se bliža, in se loči od ovc in zbeži. In volk pustoši in razganja ovce.
10:13	In najemnik zbeži, ker je najemnik in ni skrbi za ovce v njem.
10:14	Jaz sem dobri pastir, in poznam svoje, in moji me poznajo,
10:15	kakor mene pozna Oče, in poznam Očeta. In svoje življenje dam za svoje ovce.
10:16	In imam še druge ovce, ki niso iz te črede, in jaz jih moram voditi. Slišali bodo moj glas, in ena ovčja staja bo in en pastir.
10:17	Zaradi tega razloga, Oče me ljubi: ker dam svoje življenje, da se ga lahko spet lotim.
10:18	Nihče mi ga ne vzame. Namesto tega, Odložim ga po lastni volji. In imam moč, da to odložim. In imam moč, da se tega spet lotim. To je zapoved, ki sem jo prejel od svojega Očeta.”
10:19	Zaradi teh besed je med Judi znova nastal razdor.
10:20	Potem so mnogi od njih rekli: »Ima demona ali pa je nor. Zakaj ga poslušaš?”
10:21	Drugi so govorili: »To niso besede nekoga, ki ima demona. Kako bi demon lahko odprl oči slepemu?”
10:22	Zdaj je bil praznik posvetitve v Jeruzalemu, in bila je zima.
10:23	In Jezus je hodil po templju, v Salomonovem portiku.
10:24	In tako so ga Judje obstopili in mu rekli: »Kako dolgo boš držal naše duše v napetosti? Če si ti Kristus, povej nam jasno.”
10:25	Jezus jim je odgovoril: »S tabo govorim, in ne verjameš. Dela, ki jih opravljam v imenu svojega Očeta, ti pričajo o meni.
10:26	Ampak ne verjameš, ker nisi izmed mojih ovc.
10:27	Moje ovce poslušajo moj glas. In poznam jih, in mi sledijo.
10:28	In jaz jim dajem večno življenje, in ne bodo poginili, za večnost. In nihče jih ne bo prijel iz moje roke.
10:29	Kar mi je dal Oče, je večje od vsega, in nihče ne more prijeti iz roke mojega Očeta.
10:30	Jaz in Oče sva eno.”
10:31	Zato, Judje so pograbili kamenje, da bi ga kamenjal.
10:32	Jezus jim je odgovoril: »Pokazal sem vam veliko dobrih del svojega Očeta. Za katerega od teh del me kamnate?”
10:33	Judje so mu odgovorili: »Ne kamenjamo vas zaradi dobrega dela, ampak za bogokletje in ker, čeprav si moški, narediš se za Boga.«
10:34	Jezus jim je odgovoril: »Ali ni zapisano v vaši zakonodaji, 'Rekel sem: vi ste bogovi?'
10:35	Če je za bogove imenoval tiste, ki jim je bila dana božja beseda, in Svetega pisma ni mogoče zlomiti,
10:36	zakaj praviš, o njem, ki ga je Oče posvetil in poslal na svet, 'Bognili ste,' ker sem rekel, 'Jaz sem Božji sin?'
10:37	Če ne delam del svojega Očeta, ne verjemite vame.
10:38	Če pa jih naredim, tudi če nočeš verjeti vame, verjemite delom, da boste spoznali in verovali, da je Oče v meni, in jaz sem v Očetu.«
10:39	Zato, skušali so ga prijeti, pa jim je ušel iz rok.
10:40	In spet je šel čez Jordan, na tisti kraj, kjer je Janez najprej krstil. In tam se je nastanil.
10:41	In mnogi so šli k njemu. In so govorili: "Prav zares, Janez ni dosegel nobenih znakov.
10:42	Toda vse, kar je Janez rekel o tem človeku, je bilo res.« In mnogi so verjeli vanj.