| 12:1 |
In začel jim je govoriti v prilikah: »Mož je prekopal vinograd, in ga obdali z živo mejo, in izkopal jamo, in zgradil stolp, in ga je posojal kmetom, in se je odpravil na dolgo pot. |
| 12:2 |
In pravočasno, h kmetom je poslal hlapca, da bi od kmetov prejel nekaj sadov vinograda. |
| 12:3 |
Ampak oni, ko so ga prijeli, ga pretepel in poslal praznega. |
| 12:4 |
In spet, k njim je poslal drugega služabnika. In ranili so ga po glavi, in z njim so ravnali prezirljivo. |
| 12:5 |
In spet, poslal je drugega, in njega so ubili, in mnogi drugi: nekatere so premagali, druge pa so ubili. |
| 12:6 |
Zato, imeti še enega sina, njemu najdražja, tudi njega je poslal k njim, čisto na koncu, govoriti, 'Kajti mojega sina bodo častili.' |
| 12:7 |
Toda naseljenci so rekli drug drugemu: »To je dedič. pridi, ubijmo ga. In potem bo dediščina naša.« |
| 12:8 |
In ga prijeti, so ga ubili. In vrgli so ga iz vinograda. |
| 12:9 |
Zato, kaj bo storil gospodar vinograda?” “Prišel bo in uničil naseljence. In vinograd bo dal drugim.” |
| 12:10 |
"In tako, ali nisi prebral tega svetega pisma?: »Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, enako je bilo narejeno kot glava vogala. |
| 12:11 |
Pri Gospodu se je to zgodilo, in čudovito je v naših očeh.«« |
| 12:12 |
In skušali so ga prijeti, vendar so se bali množice. Kajti vedeli so, da je o njih povedal to priliko. In ga pustil za sabo, odšli so. |
| 12:13 |
In poslali so k njemu nekaj farizejev in herodovcev, da bi ga ujeli z besedami. |
| 12:14 |
In te, prihod, mu rekel: »Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in da ne favoriziraš nikogar; kajti ne meniš za videz ljudi, vi pa učite božjo pot v resnici. Ali je zakonito dajati davek cesarju, ali ga ne smemo dati?” |
| 12:15 |
In poznavanje njihove spretnosti pri zavajanju, jim je rekel: »Zakaj me preizkušaš? Prinesi mi denar, da ga lahko vidim." |
| 12:16 |
In so mu ga prinesli. In rekel jim je, »Čigava je to podoba in napis?« so mu rekli, "Cezarjevo." |
| 12:17 |
Torej v odgovor, Jezus jim je rekel, »Potem izroči Cezarju, stvari, ki so od Cezarja; in Bogu, stvari, ki so od Boga.« In čudili so se mu. |
| 12:18 |
In saduceji, ki pravijo, da vstajenja ni, pristopil k njemu. In so ga zasliševali, govoriti: |
| 12:19 |
»Učitelj, Mojzes je za nas zapisal, da če bo komu brat umrl in zapustil ženo, in za seboj niso pustili sinov, njegov brat naj vzame svojo ženo k sebi in naj vzgoji potomstvo svojemu bratu. |
| 12:20 |
Torej, bilo je sedem bratov. In prvi je vzel ženo, in umrl je, ne da bi pustil potomce. |
| 12:21 |
In drugi jo je vzel, in umrl je. In tudi za seboj ni pustil potomstva. In tretji je ravnal podobno. |
| 12:22 |
In na podoben način, vsak izmed sedmih jo je prejel in za seboj ni pustil potomstva. Zadnji od vseh, tudi ženska je umrla. |
| 12:23 |
Zato, v vstajenju, ko bodo spet vstali, kateremu od njiju bo žena? Kajti vsak izmed sedmih jo je imel za ženo.« |
| 12:24 |
In Jezus jim je odgovoril tako, da jim je rekel: »Ampak ali nisi zašel, s tem, da ne pozna niti svetih spisov, niti božja moč? |
| 12:25 |
Kajti takrat, ko bodo vstali od mrtvih, niti se ne bodo poročili, niti ne dati v zakon, vendar so kot angeli v nebesih. |
| 12:26 |
Toda glede mrtvih, ki vstanejo, ali nisi bral v Mojzesovi knjigi, kako mu je Bog govoril iz grma, govoriti: 'Jaz sem Abrahamov Bog, in Izakov Bog, in Jakobov Bog?' |
| 12:27 |
On ni Bog mrtvih, ampak živih. Zato, daleč si zašel.” |
| 12:28 |
In eden od pisarjev, ki ju je slišal prepirati, se mu približala. In ko je videl, da jim je dobro odgovoril, vprašal ga je, katera je prva od vseh zapovedi. |
| 12:29 |
In Jezus mu je odgovoril: »Kajti prva od vseh zapovedi je ta: 'Poslušaj, Izrael. Gospod, tvoj Bog, je en sam Bog. |
| 12:30 |
In ljubil boš Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca, in iz vse svoje duše, in iz vsega svojega uma, in iz vse svoje moči. To je prva zapoved.« |
| 12:31 |
Toda drugi je temu podoben: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Ni druge zapovedi, večje od teh.« |
| 12:32 |
In pisar mu je rekel: Dobro povedano, učiteljica. Povedal si resnico, da je en Bog, in ni drugega poleg njega; |
| 12:33 |
in da ga je treba ljubiti iz vsega srca, in iz celotnega razumevanja, in iz cele duše, in iz vse moči. In ljubiti svojega bližnjega kot samega sebe je večje od vseh holokavstov in žrtev.« |
| 12:34 |
In Jezus, ko je videl, da se je odzval modro, mu rekel, "Nisi daleč od Božjega kraljestva." In po tem, nihče si ga ni upal vprašati. |
| 12:35 |
In med poučevanjem v templju, Jezus je rekel v odgovor: »Kako to, da pismarji pravijo, da je Kristus Davidov sin? |
| 12:36 |
Kajti David sam je rekel v Svetem Duhu: 'Gospod je rekel mojemu Gospodu: Sedi mi na desni strani, dokler ne položim tvojih sovražnikov za podnožje tvojih nog.« |
| 12:37 |
Zato, David sam ga imenuje Gospod, in kako je lahko njegov sin?« In velika množica ga je rade volje poslušala. |
| 12:38 |
In rekel jim je v svojem nauku: »Pazite se pisarjev, ki raje hodijo v dolgih haljah in so na tržnici pozdravljeni, |
| 12:39 |
in sedeti na prvih stolih v sinagogah, in imeti prve sedeže na gostijah, |
| 12:40 |
ki požirajo hiše vdov pod pretvezo dolgih molitev. Ti bodo prejeli obsežnejšo sodbo.« |
| 12:41 |
In Jezus, sedi nasproti ponudbene škatle, upošteval način, na katerega je množica metala kovance v daritveni prostor, in da so mnogi bogataši dali veliko. |
| 12:42 |
Ko pa je prišla ena uboga vdova, dala je dva majhna kovanca, kar je četrtina. |
| 12:43 |
In sklicuje svoje učence, jim je rekel: »Amen vam pravim, da je ta uboga vdova dala več kot vsi tisti, ki so prispevali v daritev. |
| 12:44 |
Kajti vsi so dali od svojega obilja, še zares, dala je iz svojega pomanjkanja, celo vse, kar je imela, vse njeno življenje." |
