avgusta 5, 2012, Prvo branje

16:2	In vsa občina Izraelovih sinov je godrnjala zoper Mojzesa in Arona v puščavi.
16:3	In Izraelovi sinovi so jim rekli: »Ko bi le umrli od Gospodove roke v egiptovski deželi, ko smo sedeli okoli sklede z mesom in jedli kruh do sitega. Zakaj si nas odpeljal, v to puščavo, da bi vso množico pobil z lakoto?”
16:4	Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Glej, Deževal ti bom kruh iz nebes. Naj gredo ljudje ven in zbirajo, kar je dovolj za vsak dan, da jih lahko preizkusim, o tem, ali bodo hodili po mojem zakonu ali ne.
16:12	»Slišal sem godrnjanje Izraelovih sinov. Povej jim: 'Zvečer, boste jedli meso, in zjutraj, nasitili se boste kruha. In spoznal boš, da sem jaz Gospod, tvoj Bog.’«
16:13	Zato, zgodilo se je zvečer: prepelice, vzhajati, pokril taborišče. Prav tako, zjutraj, okrog tabora je ležala rosa.
16:14	In ko je prekrilo površje zemlje, pojavilo se je, v divjini, majhen in kakor zdrobljen s pestilom, podoben inju na tleh.
16:15	Ko so Izraelovi sinovi to videli, so rekli drug drugemu: »Človek?« kar pomeni »Kaj je to?« Kajti niso vedeli, kaj je to. In Mojzes jim je rekel: »To je kruh, ki ti ga je Gospod dal jesti.

Komentarji