50 – 99 AD

50 – Kenehelo ea Maria leholimong (Apoc. 12:1, 5-6, 14)

Ha ho motse o kileng oa nka setopo sa oona.

51 – 53 - Leeto la Bobeli la Boromuoa la Pauluse (Liketso 15:36)

53 – Petrose le Pauluse ba kopana Antioke

Pauluse o mo khalemela ka ho qoba ho lula tafoleng le basokolohi ba Balichaba ka pel’a Bakreste ba Bajuda (Lengolo la Pauluse le eang ho Bagalata, 2:11):

“Ka ho ruta hore ba phahameng ha baa lokela ho hana ho khalemeloa ke batho ba tlaase, Mohalaleli Petrose o file litloholo mohlala o sa tloaelehang le o halalelang ho feta oa Mohalaleli Pauluse kaha o ne a ruta seo ho sireletsa 'nete le ka lerato., batho ba maemo a tlaase ba ka ’na ba e-ba le sebete sa ho hanela ba phahameng ntle le tšabo” (Augustine, 405 A.D., Lengolo le eang ho Jerome 22).

54 - Moemphera Claudius oa shoa

54 – 58 - Leeto la Boraro la Boromuoa la Pauluse (Liketso 18:23)

55 - Peterose o ka khutlela Roma ho ea tsosolosa phutheho ea bolumeli moo

58 – Pauluse o qapa Lengolo la hae le eang ho Baroma le tsoang Korinthe

Lengolong leo o hlalosa hore na ke hobane’ng ha a e-s’o etele Roma, ho tsilatsila ho etela “moo Kreste a seng a boletsoe, esere ka haha ​​holim’a motheo oa e mong” (15:20). Ho ea ka Neano, “monna e mong” enoa e ne e le Petrose. Sena se tiisoa ke lingoliloeng tsa Bo-ntate ba Pele ba Kereke.

61 – 63 - Ho koalloa teronkong ea pele ea Pauluse Roma: o qapa Mangolo a eang ho Baefese, Bafilipi, Bakolose, le Filemone

Mareka eo o na le Pauluse, bonyane nakong ea ho qetela ea chankaneng, mohlomong e bontša boteng ba Petrose le motseng oo, le hoja moo a leng teng a ka be a patiloe ho qoba mahloriso.

63 - Petrose o qapa Lengolo la hae la Pele le tsoang Roma

O pata boteng ba hae motseng ka ho sebelisa lentsoe “Babylona”: “Ea leng Babylona [i.e., Kereke ya Roma], eo le yena a kgethilweng, o romela ditumediso; le mora oa ka Mareka” (1 Pet. 5:13; cf. Apoc. 17:5; 18:2).

63 - Pauluse o halaletsa Mohalaleli Tite Mobishopo oa Kreta

64 – 67 - Moemphera Nero o beha Bakreste molato bakeng sa Mollo o Moholo oa Roma; ba bangata ba bolaeloa tumelo

65 - Pauluse o halaletsa Mohalaleli Timothea Mobishopo oa Efese

67 - Ho koalloa chankaneng ha Pauluse ha Bobeli Roma: o qapa Lengolo la Bobeli le eang ho Timothea

O bua ka Mohalaledi Linus (4:21), ya neng a tla hlahlama Peterose jwalo ka Mobishopo wa Roma. O kopa Mareka hore a tlisoe Roma, a re, “Luka a le mong o na le ’na” (2 Tim. 4:11). Polelo ena ha e hlile ha e pake letho mabapi le boteng ba Petrose kapa ho ba sieo ha hae motseng ka nako ena. Ha e le hantle Pauluse o kopa hore ho romeloe mothusi e mong ho eena kaha o na le e mong feela ea nang le eena.

67 - Ho shoela tumelo ha Bahalaleli Petrose le Pauluse Roma

Petrose o ile a thakgiswa (cf. Johanne 21:18-19) ka nqane ho Circus of Caligula e Leralleng la Vatican. Pauluse o ile a khaoloa hlooho (cf. 2 Tim. 4:6-8) ka ntle ho marako a motse. Ho netefatsa sena, mopresbitheri oa Roma Caius o ile a ngola ho potoloha 200 A.D.: “Nka supa likhau tsa Baapostola. Etsoe haeba u ikemiselitse ho ea Vatican kapa ho ea Ostian Way, u tla fumana likhau tsa ba thehileng Kereke ena” (Khang le Proclus; Eusebius, Histori ea Kereke 2:25:7). Sekhechana sa Muratorian (c. 170 A.D.) o hlalosa hore Luka “o siile tabatabelo ea Petrose” ho Liketso hobane o ile a khetha ho tlaleha feela liketsahalo tseo a li boneng ka boeena..

67 – Mohalaleli Linus o hlahlama Petrose joalo ka Mobishopo oa Roma (i.e., ke Mopapa)

70 - Ho senngoa ha Tempele e Jerusalema ke Molaoli Titus (cf. Matt. 24:1-2)

70 – 150 - Sebopeho sa Didache

Buka ea litaelo ea Kereke e fana ka taeo ka Kolobetso (ka ho qoelisoa kapa ho tshela), e bua ka Sehlabelo sa Ekaristi, hape e thibela ho thibela pelehi le ho ntša mpa: “U se ke ua etsa bohlola. … U se ke ua sebelisa litlolo [pharmaceia, i.e., lithibela-pelehi tse nooang]. U se ke ua ntša mpa, leha e le ho senya ngoana ea sa tsoa tsoaloa. … Mabapi le Kolobetso—kolobetsa ka tsela eo: Ka mor'a litaelo tse ka holimo: kolobetsang ka lebitso la Ntate, le la Mora, le ya Moya o Halalelang (Matt. 28:19), metsing a phelang [i.e., molapo o phallang]. Haeba u se na metsi a phelang, ebe le kolobetsa metsing a mang; le ha le sa kgone serameng, ebe e futhumala. Haeba u se na eona, tshela metsi hararo hloohong, ka lebitso la Ntate, le la Mora, le ya Moya o Halalelang. … Kopanang ka Letsatsi la Morena [i.e., Sontaha] (cf. Liketso 20:7), mme o ngwathe bohobe mme o nyehele Selallo; o mpe o ipolele melato ya hao pele, e le hore sehlabelo sa hao e be se hlwekileng” (2, 7, 14).

95 - Mohalaleli Johanne o qapa Apocalypse ea hae, buka ea ho qetela ea Bibele, botlamuoeng Sehleke-hlekeng sa Patmose

96 - Mopapa Mohalaleli Clement I, Morutuoa oa moapostola Petrose le Pauluse, o ngolla Bakreste ba Korinthe

O ba eletsa hore ba lule ba mamela bolaoli ba Kereke, ho ngola ka pululelo ea Bibele, Sehlabelo sa Ekaristi, le boprista ba bosebeletsi. O boetse o bua ka bolaoli ba Kereke ea Roma, ho phatlalatsa, “Haeba leha e le mang a sa mamele lintho tse builoeng ke eena [Modimo] ka rona [Kereke ya Roma], ba tsebise hore ba tla kenella tlōlong le kotsing e khōlō” (Lengolo la Clement ho Bakorinthe 59:1).

Copyright 2010 – 2023 2tlhapi.co